9. decembra 2026 se odgovornost za proizvode v EU temeljito spremeni. Nova Direktiva (EU) 2024/2853 nadomešča ureditev iz leta 1985 – iz časa, ko je bil »proizvod« še nekaj, kar si lahko prijel v roke.
Naslovi zvenijo dramatično: programska oprema odgovarja, umetna inteligenca odgovarja, ni več zgornjih mej. V tem prispevku brez panike pojasnjujemo, kaj se dejansko spreminja, koga zadeva in kaj lahko vaše podjetje smiselno pripravi že zdaj.
Kaj sploh je odgovornost za proizvode?
Odgovornost za proizvode pomeni: kdor da na trg proizvod z napako, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane – tudi brez krivde. Oškodovanec torej ne rabi dokazati, da je proizvajalec delal malomarno, temveč le, da je imel proizvod napako in da je zaradi nje nastala škoda.
V Avstriji to doslej ureja zakon o odgovornosti za proizvode (PHG), v Nemčiji ProdHaftG. Obe državi morata svoje zakone do 9. decembra 2026 uskladiti z novo direktivo.
Pet najpomembnejših sprememb
1. Programska oprema in UI sta zdaj proizvod
Doslej je bilo sporno, ali programska oprema sploh spada pod odgovornost za proizvode. Zdaj je jasno: programska oprema je proizvod – ne glede na to, ali je nameščena na napravi, deluje kot aplikacija ali se uporablja kot rešitev v oblaku (software as a service). Izrecno to vključuje tudi:
- sisteme umetne inteligence
- posodobitve in nadgradnje
- digitalne storitve, vgrajene v proizvod (na primer aplikacijo, brez katere pametna naprava ne deluje)
- digitalne proizvodne datoteke, na primer datoteke za 3D-tisk
Izvzeta je prosta in odprtokodna programska oprema, dokler se ne zagotavlja v okviru poslovne dejavnosti.
2. Odgovarja lahko več podjetij
Doslej je bil v ospredju predvsem proizvajalec. V prihodnje se lahko oškodovanec – odvisno od primera – obrne tudi na druge:
- uvoznike in pooblaščene zastopnike proizvajalcev zunaj EU
- ponudnike storitev izpolnjevanja naročil, ki skladiščijo, pakirajo in pošiljajo
- distributerje – če na zahtevo v enem mesecu ne morejo povedati, od koga so proizvod nabavili
- spletne platforme, kadar nastopajo kot distributer
- kdor proizvod bistveno spremeni – ga na primer predela ali naknadno opremi –, za to spremembo velja za proizvajalca
Prav točka o distributerjih je za mnoga MSP pomembna: kdor ne more dokazati, od kod izvira blago, v dvomu odgovarja sam.
3. Ni več praga in ne zgornje meje
Doslej se je stvarna škoda povrnila šele nad 500 evrov. Ta prag odpade. V Nemčiji je poleg tega veljala zgornja meja 85 milijonov evrov za telesne poškodbe – tudi ta odpade.
Novo je tudi: izguba ali poškodovanje podatkov je lahko povrnljiva škoda – vendar le pri podatkih, ki se ne uporabljajo v poklicne namene (več o tem v nadaljevanju). In priznana škoda na duševnem zdravju izrecno šteje kot telesna škoda.
4. Dokazovanje postane lažje – za oškodovanca
Doslej so številne tožbe propadle, ker oškodovanci napake v zapletenem proizvodu preprosto niso mogli dokazati. To se spreminja:
- Sodišča lahko podjetjem naložijo razkritje dokazov – na primer tehnične dokumentacije ali dnevnikov.
- Če podjetje tega ne stori, se domneva, da je imel proizvod napako.
- Pri visoki tehnični zapletenosti – značilni za programsko opremo in UI – lahko sodišče napako ali vzročno zvezo s škodo domneva, če jo je oškodovanec izkazal za verjetno.
Povedano naravnost: kdor v resnem primeru ne more dokazati, kaj je kdaj dobavil, preveril ali posodobil, je v slabem položaju.
5. Štejejo tudi posodobitve in varnostne vrzeli
Pri programski opremi se odgovornost s prodajo ne konča. Proizvajalec odgovarja tudi za napake, ki nastanejo zaradi posodobitve, in za to, da znane varnostne vrzeli ne odpravi, dokler je proizvod pod njegovim nadzorom.
Od kdaj velja – in za katere proizvode?
Nova pravila veljajo za proizvode, dane na trg od 9. decembra 2026. Za proizvode, prodane pred tem, še naprej velja staro pravo.
Pri programski opremi pa meja ni tako jasna, kot se sliši: rešitev v oblaku ali aplikacija, ki se stalno posodablja, v bistvu nikoli ni »dokončno dobavljena«. Izhajati je treba iz tega, da programska oprema, ki se po presečnem datumu še razvija, spada pod novo pravo.
Zahtevki zastarajo tri leta po tem, ko je oškodovanec izvedel za škodo in za odgovorno osebo. Najpozneje prenehajo deset let po dajanju na trg – pri škodi na zdravju, ki se pokaže šele pozno, po 25 letih.
Dobra novica za podjetja B2B
Ob vsem razburjenju se pogosto spregleda ena točka: odgovornost za proizvode varuje zasebnike. Odškodnino dobijo le fizične osebe, in sicer za:
- smrt in telesne poškodbe (vključno s škodo na duševnem zdravju)
- škodo na stvareh v zasebni rabi
- izgubo ali poškodovanje podatkov v zasebni rabi
Po odgovornosti za proizvode se ne povrnejo:
- škoda na stvareh, ki se uporabljajo izključno v poklicne namene
- izguba poslovno uporabljanih podatkov
- čista premoženjska škoda – na primer izgubljen promet ali napačno izračunan račun
Primer: če napaka v programski opremi povzroči, da se v vašem podjetju izgubijo podatki strank, to ni primer odgovornosti za proizvode. Tu kot doslej veljajo vaša pogodba s ponudnikom ter jamčevanje in odškodnina.
Kljub temu se podjetja B2B ne bi smela povsem sprostiti. Takoj ko so na koncu verige potrošniki – vaše stranke, njihovi končni kupci ali osebe, ki napravo uporabljajo tudi zasebno –, odgovornost za proizvode spet velja. In do teh oškodovancev je s pogodbo ni mogoče izključiti.
Kdo naj zdaj pogleda natančneje
- Trgovci in spletne trgovine: ali lahko za vsak prodani proizvod v enem mesecu navedete dobavitelja? Če ne, odgovarjate sami.
- Obrt, montaža, servis: kdor naprave predeluje, naknadno oprema ali menja sestavne dele, lahko za to spremembo velja za proizvajalca. Popolni montažni in preizkusni zapisniki postanejo še pomembnejši.
- Proizvajalci s programsko opremo v proizvodu: krmilniki, aplikacije, strojna programska oprema – vse šteje. K temu spada jasen postopek za posodobitve in varnostne vrzeli.
- Podjetja, ki za stranke gradijo lastne aplikacije ali rešitve UI: kdor programsko opremo izroči potrošnikom – tudi aplikacijo, ki je bila z UI hitro sestavljena –, je proizvajalec v smislu direktive. Zakaj je za to pomembna trdna osnova, preberite tukaj.
Dokumentacija je najboljša zaščita
Nova direktiva dokazno breme občutno premakne k podjetjem. Najbolje je zato zaščiten tisti, ki lahko kadar koli pokaže, kaj je kdaj in od koga nabavil, dobavil, preveril in spremenil.
Prav pri tem pomaga osrednja poslovna programska oprema, kot je 1Tool:
- Sledljivost dobaviteljev in prevzemov blaga: v upravljanju blaga so nabava, prevzem blaga, prodaja in račun povezani. Tako lahko tudi po mesecih še poveste, od kod izvira proizvod – enomesečni rok za distributerje postane formalnost.
- Pravilno dokumentirane reklamacije: s sistemom zahtevkov je vsaka prijava stranke zabeležena skupaj s potekom, odgovori in rešitvijo.
- Dokazila o pregledih in delu na terenu: s kontrolnimi seznami in zapisniki pregledov v aplikaciji vaša terenska ekipa beleži preglede, fotografije in podpise neposredno pri stranki.
- Osrednje shranjevanje dokumentov: tehnični listi, certifikati, navodila za montažo in dobavnice so v upravljanju dokumentov shranjeni pri posamezni stranki, projektu ali naročilu – ne razpršeni po e-poštnih predalih.
Pomembno: pri 1Tool so ti podatki shranjeni pri avstrijskem ponudniku v avstrijskem podatkovnem centru.
Kontrolni seznam: ste pripravljeni?
✅ Ali veste, ali vaši proizvodi ali storitve (tudi) pristanejo pri zasebnikih?
✅ Ali lahko za vsak prodani proizvod v enem mesecu navedete dobavitelja?
✅ Ali so pregledi, montaže in spremembe proizvodov dokumentirani – z datumom in odgovorno osebo?
✅ Ali se reklamacije beležijo centralno in ne le rešujejo po telefonu ali e-pošti?
✅ Če ponujate programsko opremo ali aplikacije: ali obstaja ustaljen postopek za varnostne posodobitve?
✅ Ali ste z zavarovalnico razjasnili, ali vaše zavarovanje poslovne odgovornosti krije novo odgovornost za proizvode – tudi za programsko opremo?
✅ Ali so vaše pogodbe z dobavitelji prilagojene, da lahko v primeru odgovornosti uveljavljate regres?
Sklep
Nova odgovornost za proizvode programsko opremo, UI in spletno trgovino dokončno umešča v odškodninsko pravo. Za čisto poslovanje B2B se spremeni manj, kot nakazujejo naslovi – kdor pa ima opravka s potrošniki ter proizvode prodaja, montira ali spreminja, naj čas do decembra izkoristi.
Najpomembnejši korak pri tem ni pravni, temveč organizacijski: dokumentirati brez vrzeli. Kdor lahko dokaže, od kod izvira proizvod, kako je bil preverjen in kaj se je z njim zgodilo, ima v resnem primeru najboljše karte.
👉 Bi radi videli, kako nabavo, reklamacije in zapisnike pregledov združite v eni rešitvi? Dogovorite se za predstavitev.
Opomba: ta prispevek ponuja splošen pregled in ne nadomešča pravnega svetovanja. Natančna ureditev je odvisna od prenosa v avstrijsko oziroma nemško pravo.
Morda vas zanima tudi
Vibe coding z 1Tool: platforma pod vašo aplikacijo UIUredba EU o embalaži (PPWR): ali moram zdaj zapreti spletno trgovino?Programsko orodje za kontrolne sezname in preglede